Že več kot 200 let uporabljamo klasifikacijski model botanične nomenklature (torej znanstvenega poimenovanja rastlin), ki ga je ustanovil Linnaeus (1707-1778), jezik rastlinske taksonomije, ki se uporablja po vsem svetu. Taksonomija rastlin je disciplina, na kateri temelji sistem razvrščanja, ki ga botaniki in vrtnarji uporabljajo za organizacijo rastlin in njihovo jasno identifikacijo. Izpopolnjevanje modelov, ki so jih razvili njegovi predhodniki, je Linnaeus poenostavil postopek poimenovanja s pomočjo "binomnega" sistema.
Linomejev binomski sistem uporablja eno latinsko ime za označevanje rodu, drugo pa za navedbo določenega epiteta. Rod in epitet skupaj sestavljata "vrsto". Po definiciji "binom" pomeni "označen z dvema imenoma", iz predpone "bi-" (ki označuje "dve") in latinske besede za "ime".
Na primer, botanična nomenklatura orientalsko gorčico uvršča med Celastrus orbiculatus . Prvi del imena, Celastrus , je rod, drugi, orbiculatus , specifični epitet. Čeprav ima druga rastlina, grenkobelo nočno senco, tudi v svojem skupnem imenu "gorčico", takoj veste, ko vidite njeno latinsko ime ( Solanum dulcamara , kjer je prvo latinsko ime za rod, nočna senca, drugo pa za specifični epitet, grenko), da ni povezan s celastrus orbiculatus ( Solanum in Celastrus sta dva povsem različna roda). Tretja rastlina, in sicer celastrus skandens , se običajno imenuje tudi "bittersweet" (ameriška bittersweet), vendar jo skandani v svojem botaničnem imenu jasno razlikujejo od svojega orientalskega bratranca.
Matice in vijaki botanične nomenklature
- Vrsta je podvrsta rodu.
- Rod se začne z veliko začetnico, medtem ko je prva črka v določenem epitetu majhna. Obe sta poševni.
- V primerih, ko prevajamo iz latinščine, da pridemo do skupnega imena, spremenimo vrstni red imen, tako da epitet postavimo pred rod. To velja v primeru Solanum dulcamara (glej zgoraj), ki se prevaja dobesedno kot grenka (iz dulcamara ) nočna senca (iz Solanuma ). Upoštevajte pa, da skupno ime rastline ni vedno dobesedni prevod latinskega imena. Na primer, skupno ime za celastrus skandens (glej zgoraj) je ameriška grenka sladka sladka toda, vendar dobesedni prevod latinščine v tem primeru nima nobene zveze niti z »ameriško« niti z »grenkobe«.
- Včasih v taksonomiji rastlin vidite tretje ime. V takih primerih smo preprosto bolj natančni, kar pomeni, da so razlike v vrsti. To tretje ime najpogosteje označuje sorto (kultivirano sorto); prikazana bo v enem narekovaju in njena prva črka je napisana z veliko začetnico. Toda včasih to tretje ime označuje sorto (naravno prisotna sorta). Pred imenom sorte je okrajšava "var." Razen če ime sorte ni ustrezen samostalnik, njena prva črka ni napisana z veliko začetnico. Toda tako kot ime rodu in specifični epitet je tudi ime sorte poševno.
- Včasih je za imenom rodu in epitetom dodana še ena beseda, ki ni narisana ali poševna z narekovaji - ime osebe, ki je rastlino prvič opisala. Ta imena so včasih okrajšana. Ko je ime okrajšano kot "L", to pomeni "Linnaeus."
- Ko vidite ime rodu, ki mu sledi črka "x", ki mu sledi epitet, je to znak, da je rastlina križ med dvema različnima vrstama rastlin - "hibridno rastlino".
Zakaj uporabljamo botanično nomenklaturo? Zakaj običajna imena rastlin niso dovolj dobra? Uporabljamo znanstvena imena rastlin (ali "botanična imena rastlin"), da se izognemo zmedi, saj so mednarodni jezik sorte. To ne pomeni, da jih oni sami nikoli ne zmedejo; botaniki se včasih odločijo, da je trenutna rastlinska taksonomija »napačna« in spremenijo ime. Na splošno pa uporaba zgoraj opisanega binomskega sistema dosega večjo jasnost kot uporaba običajnih imen rastlin.
Če želite poiskati določeno rastlino na mojem spletnem mestu po botaničnem imenu, se obrnite na moj seznam znanstvenih imen rastlin. Ne bojte se delati z botanično nomenklaturo. Na začetku se morda zdi zastrašujoče, vendar boste kmalu prepoznali nekatere izraze, ki se pojavljajo znova in znova in vzpostavljajo vzorce: na primer uporaba reptanov v imenu plazeče.